Kako pravilno shranim iztisnjeno mleko?

Da zagotovite, da je otroška hrana varna, morate iztisnjeno mleko pravilno hraniti do uporabe, ko ne morete dojiti. Pred iztiskanjem si umijte roke in očistite vso opremo, ki jo uporabljate v ta namen, da ne pride do bakterijskih okužb. Iztisnjeno mleko hranite v majhnih posodah (60-120 ml), dovolj velikih za en obrok. Na posodo napišite datum in čas iztiskanja mleka, da veste, do kdaj ga morate porabiti. Iztisnjeno mleko je varno shranjeno v zaprti posodi do 6 ur pri sobni temperaturi, v hladilniku (5 °C) 3-5 dni in v zamrzovalniku (-18 °C) do 3 mesece. Ko zamrznjeno mleko odtalite, ga lahko hranite v hladilniku do 24 ur, a nikoli ga ne smete ponovno zamrzniti.

Kako pripravim shranjeno iztisnjeno mleko preden ga uporabim?

Shranjeno iztisnjeno mleko morate pravilno segreti, preden ga otrok popije. Najustreznejša temperatura mleka za hranjenje otroka je 37 °C. Da preverite temperaturo, kanite malo mleka na zapestje, na mesto, kjer si običajno merite srčni utrip. Iztisnjenega mleka ne segrevajte na temperaturo nad 40 °C, ker s tem uničite vse hranilne snovi.

Najboljši način za pogrevanje mleka je, da postavite stekleničko pod vročo tekočo vodo ali da jo za nekaj časa postavite v posodo z vročo vodo. Uporabite lahko tudi posebno napravo za segrevanje, ki je namenjena segrevanju stekleničk. Ko se steklenička segreje, jo nežno pretresite. S tem izenačite temperaturo vsebine in istočasno zmešate maščobo, ki se loči od preostale tekočine v shranjenem mleku.

Lahko materino mleko segrejem v mikrovalovni pečici?

Segrevanje materinega mleka v mikrovalovni pečici ni priporočljivo, ker lahko mikrovalovi uničijo nekatere koristne lastnosti in hranilne snovi. Materinega mleka tudi ne smete preveč segreti ali skuhati. Najbolj enostaven način za kontroliranje temperature mleka je segrevanje mleka s paro ali s potopitvijo v vročo vodo, pri tem pa stalno kontrolirate temperaturo na vašem zapestju.

Kako dolgo moram segrevati stekleničko mleka, če jo postavim v vročo vodo?

Če stekleničko z mlekom postavite v vročo vodo, je običajno potrebno počakati približno 15 minut, da se vsebina segreje na ustrezno temperaturo za hranjenje otroka. Temperaturo mleka morate redno kontrolirati na zapestju. Med segrevanjem stekleničko večkrat pretresite, da se njena vsebina enakomerno segreje in da se maščoba premeša s preostalo tekočino.

Gumijaste igrače so stalni otrokovi spremljevalci, ko dela prve korake in se uči o svetu okrog sebe. Te igrače so pogosto tudi koristne pri sproščanju  bolečine med rastjo prvih zob. Ker ima otrok igrače večkrat v ustih je pomembno, da jih redno in pravilno čistite. Operite jih z vročo vodo in tekočim detergentom ter jih občasno razkužite v sterilizatorju.

Igrače iz pliša in blaga lahko operete v pralnem stroju. Uporabite program za ročno pranje in ne dodajte preveč detergenta. Uporabite sredstvo za razkuževanje, namenjeno za pranje otroških oblačil.

Če igrač ne morete oprati z vodo, jih občasno očistite z razkužilnim razpršilom, ki ga ni potrebno spirati. Pred uporabo preverite, če ga je namenjen stiku z majhnimi otroki.

Na začetku pojedo manj kot eno čajno žličko hrane, nekateri dve do tri, medtem ko drugi pojedo več. Vse to je prav. Hrana mora biti sobne temperature ali malo toplejša.

Po 10 mesecih starosti (če ima otrok že zobe), mu lahko poleg tekoče ali pretlačene hrane ponudite tudi trdno hrano. Mesa, rib, zelenjave in sadja ni treba več mečkati ali pretlačiti, samo narežite ga na majhne koščke.

Kakšno vrsto kaše ali pireja bi morali najprej dati otroku kot trdno hrano?

Najprej je potrebno začeti uvajati hrano z nizko vsebnostjo alergenov: zelenjava (bučke, korenje, krompir, cvetača, zelje), riž, koruzni kosmiči, meso (perutnina, teletina, žrebiček, kunčje meso). Potem lahko nadaljujete s sadjem (jabolko, banana, hruška). Kot prvo hrano za otroka lahko pripravite riževo kašo, ki jo lahko zaradi blagega okusa mešate z materinim mlekom. Ko se otrok navadi na žlico, s katero ga hranite, po enem tednu, lahko nadaljujete s  korenčkovim pirejem ali kašo iz bučk, ki jo pripravite posebej kot zelenjavni pire ali jo dodate v riž in materino mleko. Novo hrano lahko postopoma uvajate v intervalih po en teden. Žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves),  je najbolje uvajati, ko otroka v glavnem dojite ali hranite z iztisnjenim materinim mlekom, torej med 4 in 6 mesecem starosti. Na ta način se zmanjša možnost, da bi otrok razvil celiakijo (alergija na gluten). 

Kaj če otrok ne mara zelenjavnih pirejev?

Potrpežljivost in vztrajnost morata biti naša glavna skrb pri uvajanju prehranjevanja. Študije pravijo, da moramo otroku ponuditi nov okus 7 do 11 krat in da ne smemo obupati, če otrok s kašo poškropi sebe ali nas. Ko otroku ponudite prvo polno žlico hrane še ne veste, kaj si misli o novem okusu. Med prvim poskusom večina otrok najprej stisne ustnice in jim je popolnoma  vseeno za  pomen tega določenega okusa hrane. Zaradi tega nadaljujte le, ko otrok ponovno odpre usta. Vedeti morate, da otrok v času uvajanja živil še vedno prejema glavni del le-teh iz materinega mleka ali mlečne formule. Mnogo staršev se vda že po treh poskusih zavrnitve hrane, a vztrajnost je vedno poplačana.

Kako naj pripravim prvo trdno hrano za mojega otroka?

Najbolje je, da uporabite svežo sezonsko zelenjavo in sadje, uporabite pa lahko tudi zamrznjeno zelenjavo. Zelenjava se običajno kuha v vodi ali pari. Pri kuhanju ne uporabljajte soli ali začimb. Ko je živilo kuhano, ga mešajte, da se zmehča ali pretlačite v gosto kašo. Otrok rabi za razvoj in rast visoko kakovostne maščobe, zato priporočamo, da dodate rastlinsko olje (iz repičnega semena, oljčno, koruzno) v hrano, katere osnova so zelenjavna, žita in meso. Čajno žličko olja dodajte v kašo, pripravljeno za en obrok (150-200 ml).

Kako pripravim hrano, ki jo bo moj otrok z veseljem pojedel?

Pri navajanju otroka na trdno hrano je prva in najpomembnejša stvar pametna izbira sestavin, s katerimi ga začnete hraniti. Za prve obroke izberite okuse, ki niso premočni ali preveč neobičajni. Pri zelenjavi izberite na primer korenček, krompir ali bučke in pri sadju jabolko ali banano.  Agrumi so najverjetneje prekisli, da bi začeli z njimi. Niti ni priporočljivo pripravljati hrane s kravjim mlekom, dokler ni otrok star vsaj šest mesecev.

Kaše lahko pripravljate v kuhinjskem mešalniku ali z vilicami. Sestava mora biti gosta in kompaktna, vendar ne tekoča. Trše sadje in zelenjavo najprej skuhajte v pari. Ne dodajajte sladkorja, soli ali začimb z močnejšim okusom. Če želite kašo rahlo posladkati, dodajte čajno žličko kaše iz jabolka ali hruške. Da zelenjavni obrok začinite, dodajte rastlinsko olje."

Katera hrana je najboljša za otroke?

Poleg okusa moramo zagotoviti, da otroška hrana vsebuje vse potrebne hranilne snovi. V nadaljevanju je nekaj splošnih smernic za uvajanje hrane:

• Kruh: po 10 mesecih starosti
• Kravje mleko: kot samostojna pijača po enem letu starosti, majhne količine tudi prej (priprava žitne kaše, pire krompir)
• Gluten (pšenica, pšenični zdrob,  ječmen, oves, ovseni kosmiči, pira, testenine): po 4 mesecih skupaj z dojenjem
• Jajca (rumenjak in beljak): po 6 mesecih starosti
• Sladkor, sol: po 1 letu starosti 
• Med: po 1 letu starosti
• Ribe: možno po  6 mesecih starosti, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardine, losos)
• Morski sadeži: po 1 letu starosti

Otroška hrana mora biti uravnotežena in mora vključevati veliko zelenjave, sadja in žit. Rdeče meso je najpomembnejši vir železa za naše telo. V nadaljevanju je naštetih nekaj živil, ki vsebujejo veliko določenih vitaminov in mineralov:

• Vitamin A: korenček, ohrovt, špinača
• Vitamin D: ribje olje, mastne morske ribe, jajčni beljak (priporočamo, da nadomestite s pripravki 400 IE vitamina D na dan)
• Vitamin E: olje iz repičnega semena, sončnično olje in koruzno olje, pšenični kalčki, lešniki
• Vitamin K: zelena zelenjava
• Vitamin B1: stročnice, nekatere ribe, krompir, ovseni kosmiči
• Vitamin B2: mleko, mlečni izdelki, jajca
• Vitamin C: sveže sadje (agrumi, kosmulje, črni ribez), zelenjava (paprika, brokoli, janež, zelje, špinača, paradižnik)

Katerih živil se moram izogibati pri pripravi obroka za otroka?

Pri pripravi otroške hrane je potrebno upoštevati zgoraj navedena načela in v skladu s starostjo uvajati hrano neke določene vrste. Do prvega leta starosti se je potrebno izogibati kozjega mleka, ovčjega mleka  in medu. Zaradi trdote in možnosti, da lahko gre narobe navzdol po grlu, ne priporočamo, da bi otroci jedli orehe in arašide do petega leta starosti. Otroci lahko uživajo v predelanih proizvodih, ki vsebujejo te sestavine. Izogibati se je potrebno tudi surovih ali delno kuhanih jajc, dodatno soljenih ali sladkanih živil, gaziranih pijač in hrane, namenjene odraslim (omake, kava, čaj). Sojino mleko ni priporočljivo za otroke, ki so alergični na kravje mleko, ker so pogosto alergični tudi na sojino mleko.

Moj otrok noče jesti. Kaj lahko naredim?

Pri navajanju na trdno hrano mnogi starši naletijo na težavo, ker njihov otrok noče jesti. Vsaj zdi se jim tako. Dejansko pa njihov otrok lepo napreduje - pridobiva težo in raste. Vedite, da tudi vaš apetit ni stalen in celo vi ne pojeste vedno enake količine hrane. Lahko se zgodi, da otrok enostavno noče odpreti ust in noče jesti pripravljene hrane. Tu ima sedaj vaša domišljija pomembno vlogo: delajte se, da je žlica letalo, pripovedujte zgodbe ali okrasite otroško hrano na smešen način in tako pripravite otroka, da poje skuhano hrano. Ni enega samega recepta. Kolikor je otrok, toliko je tudi načinov, da pripravite otroka, da je. Potrpežljivost se vam vedno poplača. Otroška trma, povezana z njihovo prijetnostjo, velikokrat vodi do neuspeha staršev pri bitki za mizo.

Ko se otrok  končno prepriča, da je vredno poskusiti novo hrano še enkrat, bodite inovativni.  Ponudite mu sadje in zelenjavo, a pod krinko. Če otrok ne mara ""okusa zelenjave"", ga izboljšajte z dodatkom naribanega sira ali z omako, narejeno iz masla in krušnih drobtin. Če se zmrduje, ko vidi sadje, ga zmešajte z mlekom ali jogurtom in mu ga ponudite v zabavnem otroškem koktajlu.

Obstaja tudi možnost, da otrok noče jesti, ker preprosto ni lačen. Otroci imajo veliko boljši občutek za lakoto, kot odrasli. Velikost otrokovega želodca je enaka majhni pesti in starši pogosto precenijo koliko hrane otrok potrebuje. 

Med prehodom na trdno hrano je moj otrok postal zaprt. Kaj lahko naredim?

Sprememba hrane povzroči spremembe v črevesju. Običajno se ob prehodu na trdno hrano vzpostavi vsakodnevno odvajanje. Nekateri otroci lahko imajo prehodne težave z zaprtjem. Najpogosteje je vzrok  v premajhnem vnosu tekočine in vlaken. V nadaljevanju je nekaj enostavnih pristopov:

• Vzpodbujajte otroka, da se premika naokrog.
• Z nekaj gibalnimi vajami bo prebavni sistem pospešil svojo funkcijo.
• Z masažo trebuščka boste spodbudili otrokovo peristaltiko.
• Bodite pozorni, da vaš otrok zaužije dovolj tekočine (prekuhana ohlajena voda med obroki).
• Otroku ponudite čim več sadja in zelenjave (NE banan, NE korenčka).
• Dajte mu sladkan čaj ali v soku namočene suhe slive.
• Če težave ne minejo, priporočamo pripomočke za mehčanje blata, ki ne povzročajo odvisnosti. Pomembno je, da odvajanje otroku ne povzroča bolečin ali neprijetnih krčev. Svetujemo, da ne dražite njegove male ritke s termometrom.

Kako naj otroku očistim zamašen nos?

Pogosta nadloga pri majhnih otrocih je zamašen nos in nahod. Da je otrok srečen, lahko diha in je,  je potrebno to zamašenost sprostiti. Če ima otrok zamašen nos ali ne more pravilno dihati skozenj priporočamo, da ga očistite s solno raztopino ali s hipertonično solno raztopino. Pomembno je, da raztopino nakapate ali rahlo napršite v nos in NE brizgate pod visokim pritiskom. Če raztopino vbrizgate v nos z močnim pritiskom, pritisnete nesnago v cev, ki povezuje uho z nosno votlino, kar poveča tveganje za infekcijo ušes. Ker otrok ne zna spihati vsebine iz nosu, lahko le-to nežno odstranite in suhe izločke, vidne na koncu nosnih odprtin, odstranite z gazo. Za preprečevanje zamašenega nosu s suho nosno sluzjo je pomembno, da imate ustrezno stopnjo vlage v prostoru, kjer se otrok zadržuje.

Pred vrati je zima. Kaj naj naredim, da bo otrok ostal zdrav?

V jesenskem in zimskem času se več časa zadržujemo doma. Ko so ugodne temperature za širjenje virusov, smo bolj izpostavljeni patogenom za različne infekcije. Te virusne infekcije so lahko zelo težke zlasti za dojenčke in majhne otroke, ki še nimajo močnega imunskega sistema. Da bi čim bolj zaščitili naše malčke pred okužbami, moramo imeti v mislih nekaj enostavnih smernic.

Vsekakor se je pametno izogibati področjem, kjer je veliko ljudi (nakupovalni centri, igrišča itd.), zlasti v času, ko obstaja velika verjetnost, da so v množici zares bolni ali kužni ljudje. Večina virusov se prenaša po zraku in veliko se jih širi z dotikom rok. Zaradi tega je zelo pomembno umivanje rok, zadrževanje na prostem in izogibajte se bolnih otrok. Novorojenčkov in dojenčkov naj ne obiskujejo otroci, ki so v vrtcih ali podobnih ustanovah.

Za okrepitev imunskega sistema jejte uravnoteženo hrano z veliko sadja, zelenjave in, če je potrebno, prehranska dopolnila (vitamin D). Fizična aktivnost, kot tudi dovolj spanja, okrepi celice našega imunskega sistema.

Lahko duda škoduje mojemu otroku?

Kot vsaka medalja ime tudi duda dve plati. Predvsem ne obstajajo nobeni dokazi, da bi bili otroci, ki sesajo dudo, dojeni krajši čas ali manj uspešno. Je pa znano, da imajo otroci, ki imajo dudo še po prvem letu starosti, več nepravilnosti pri oblikovanju ugriza. Vsekakor je odločitev, ali naj otrok ima dudo ali ne, stvar odločitve staršev. Če otrok ne čuti potrebe po dudi ali če je noče, je ne tiščite v njegova usta. Najboljša rešitev je, da ne pretiravate in da jo ponudite otroku, ko jo zares rabi. Po prvem letu starosti duda ni priporočljiva, ker vpliva na razvoj zob. Pomembno je tudi, da otrok da dudo iz ust, ko gre spat. Dude morate redno prati in občasno razkuževati, da odstranite vse (ne)vidne nečistoče, ki se naberejo na njih.