Čebula ni samo čebula, krompir ni le »tisto za zraven« in različne vrste paradižnika se pri pripravi odzovejo popolnoma drugače. Morda se zdi zapleteno, da je ob sestavinah recepta treba razmišljati še o tipu in sorti sestavine. A stvar je v bistvu precej preprosta, za popoln rezultat pa so pomembne tudi malenkosti. Če pogledamo pod prste profesionalnim kuharskim mojstrom, namreč kmalu ugotovimo, da dobro in odlično jed ločijo nianse ter nekaj mojstrskih trikov. Tudi takšnih kot je izbor pravega tipa čebule, vrste krompirja ali ravno prav sočnega paradižnika.

Morda se vam bo res pri vseh enako zarosilo oko, a to še ne pomeni, da med njimi ni razlik. Različne sorte čebule se med seboj razlikujejo po sladkobi, ostrosti, barvi, ki jo dajejo jedem in še čem. Sladka čebula že z imenom pove, da med praženjem spusti značilno sladkobo. Rdeča svoj značaj najbolj ohrani, če jo uživamo svežo. Bela čebula je značilno hrustljava in ostra, rumena najbolj vsestransko uporabna, šalotko pa navadno izberemo, kadar od jedi pričakujemo blažji okus.

Na belo ali na rdeče? je eno najbolj osnovnih vprašanj kulinarike, ki se seveda nanaša na to, ali bomo v jedi uporabili paradižnike. Značilna mesnatost paradižnikov jedem doda barvo, sočnost in kiselkasto sladkobo. Seveda pa je tudi pri uporabi paradižnikov treba razlikovati sorte in vedeti, kako jih bomo pripravljali.

Paradižnikovih sort je mnogo, a najbolj bo stvar poenostavila razdelitev v tri osnovne skupine: veliki srčasti paradižniki, drobni češnjevci in sočni pelati. Velik »klasični« paradižnik se bo dobro obnesel tako svež kot pečen. Češnjev paradižnik bo jed že vizualno popestril, ob tem pa dodal še sladkobo. Uporabite jih lahko v solatah, testeninah, rižotah, kot dodatek k mesu ali omakam. Po pelatih pa posezite, ko od jedi pričakujete sočnost, veliko omake in bogat sladek okus.

Čeprav krompir prihaja iz Južne Amerike, si je tradicionalno pa tudi sodobno slovensko kulinariko težko predstavljati brez njega. Kuhan, pražen, pečen, v solati, v pečici … Idej je precej, znanja o tem, kateri je pravi, pa nikoli preveč. Nabor sort krompirja je širok, zato si lahko stvar olajšate z enostavnejšo razdelitvijo krompirja v tri tipe.

Prvi je čvrst, voskaste strukture, ki med pripravo obdrži svojo obliko in ne razpada. Drugi je rahel, puhast in se med pripravo narahlo razide, kar je za določene jedi zelo dobrodošlo. V tretji tip uvrščamo vsestranske sorte krompirja, primerne za najrazličnejše jedi. Da bo stvar še enostavnejša, pa si lahko pomagate tudi s spodnjo razdelitvijo.