10 zapovedi zdravega prehranjevanja
Pravzaprav je zdrava hrana pogosto na dosegu roke - na domačem vrtu, v bližnjem gozdu, na sosednji kmetiji. Vsekakor lahko tudi v slovenski kuhinji in lokalno v Sloveniji najdemo "super hrano", ki jo je vredno vključiti v vsakodnevno prehrano. Borovnice na primer krepijo vaše telo z manganom, železom, beta karotenom, kot tudi vitaminoma B in C. Paradižnik, ki zagotovo raste tudi v vašem vrtu, vsebuje 13 vitaminov, zlasti C in E, 17 mineralov, veliko kalija in beta karotena. Z dodajanjem lanenega semena vaše telo dobi velike količine proteinov, mineralov in dietetičnih vlaknin, poleg tega tudi dobro poznane omega-3 esencialne maščobne kisline.
Z drugimi besedami, manj toplotno je hrana obdelana, bolj sveža je. Kuhanje, pečenje in cvrtje uniči veliko tega, kar je dobrega v sveži hrani. Zaradi tega namesto dolgotrajnega kuharskega postopka zmešajte namaz iz surove zelenjave, pripravite krožnik sveže narezanega sadja ali sok iz sadja, ki raste doma.
S sveže stisnjenimi sokovi ali smutiji dobi naše telo veliko hranil in vitaminov, a tudi hitre ogljikove hidrate in čisto energijo. Ker sta pretlačeno sadje in zelenjava laže prebavljiva, sokovi in smutiji manj obremenjujejo telo kot uživanje na koščke narezanega sadja in zelenjave. Pri uživanju hrane, ki je zmešana z mešalnikom, lahko telo hitro absorbira koristne snovi in z njimi nahrani svoje celice.
Danes vemo, da resnično nevarnost predstavljajo nasičene maščobne kisline, ki so v živalskih izdelkih, kot tudi nekatere toplotno obdelane maščobe, ki jih zaužijemo z ocvrto in pečeno hrano. Na drugi strani pa so zdrave, tj. nenasičene maščobe, zelo koristne za normalno delovanje človeškega telesa. Le-te lahko preprosto spremenimo v olja v udobju našega doma. Omega 9 maščobne kisline najdemo v kikirikijih, lešnikih, mandljih, oreščkih makadamije, omega 3 maščobne kisline v lanenem semenu, orehih, soji in gorčičnih semenih, omega 6 maščobne kisline v sončničnih, bučnih, sezamovih, koruznih in celo konopljinih semenih.
Dnevni vnos hrane bi morali porazdeliti na pet uravnoteženih obrokov. S tem se izognemo napihnjenosti, utrujenosti in nihanju krvnega sladkorja. Z manjšimi, a pogostejšimi obroki vnesemo v sistem samo takšno količino hranil, kot jih lahko porabi. Človeško telo dejansko ne more shraniti velikih količin določenih hranil, zato je pri določanju velikosti obroka zelo pomembna zmernost.
Čeprav sta sveže sadje in zelenjava vsak dan na krožniku, ni odveč opomniti, da z uživanjem hrane v napačnem vrstnem redu včasih svojemu telesu povzročimo velik stres. Sadje in zelenjava sta veliko enostavneje prebavljiva kot, na primer, meso. Zaradi tega priporočamo, da sta vedno pred in nikoli za mesom. Še bolje je, če sadje predstavlja poseben obrok.
Če pri svojem prehranjevalnem vzorcu prisegate na kakšno posebno dieto ali se samo izogibate določene hrane, morate vsekakor poskrbeti, da vaše telo dobi vse, kar potrebuje. Meso ali živalske proteine najlaže nadomestite z rastlinskimi proteini iz stročnic, morda doma narejenega humusa, ali pa iz sadja, zelenjave, žit, oreščkov in semen.
Za pravilo delovanje vašega organizma je poleg pravilne prehrane prav tako pomembno, da popijete dovolj vode. Utrujenost, izčrpanost in glavoboli so lahko znaki dehidracije. Nekaj potrebne vode vnesemo v telo s hrano (približno 1000 ml na dan), preostanek (1500 – 2000 ml) bi morali pridobiti s tekočinami, najbolje z navadno pitno vodo.
Če vaš dnevni ritem vključuje številne stresne situacije, poskušajte pri jedi uživati v miru in tišini. Nikoli ne jejte stoje ali med hojo, vzemite si čas za obed, ker hrana, ki jo na hitro pojeste in slabo prežvečite, predstavlja stres za vaše telo, ne glede na vsebnost koristnih sestavin v njej. Jejte z užitkom, popolnoma se predajte okusom in cenite svojo hrano, to si zagotovo lahko dovolite, vzpodbujajte to.